V tem času, odkar sem se nazadnje javljal, sem imel tudi daljši intervju za radio Kum. Z novinarko sem se dogovoril, da potem, ko se ekipa in Hilarij vrnejo s poti, pripravimo še en daljši intervju s Hilarijem (in, ali ekipo) za nočni program vseh radijskih postaj. Obljubila mi je tudi posnetek intervjuja, da ga objavim na tej spletni strani, a zaenkrat ga še nisem dobil. 
Sedaj pa povzetek Večerovih objav:
Večer: četrtek, 14. avgust 2008 - Stran: OLIMPIJSKI VEČER
Olimpijske
Guo Jingjing
Na Kitajskem je devet tisoč žensk z imenom in priimkom Guo Jingjing, kljub temu njihova izjemna skakalka v vodo tam med olimpijado nima težav s prepoznavnostjo. V Sloveniji je največ Novakovih Marij (460), Horvatovih je za petnajst manj. V naši olimpijski ekipi je samo ena Marija, Šestakova.
Na kolesu
Kolo postaja moderna oblika za lastno promocijo. Grški zakonski par je na Kitajsko potoval 171 dni in se znašel v časopisu, češ da promovira olimpijski duh. Radovan Skubic Hilarij je do tja prekolesaril v 46 dneh. Upoštevajoč olimpijsko načelo, da je važno samo sodelovati, ne pa zmagati, si grški par gotovo zasluži večjo pozornost od zagrizenega Hilarija.
Mu
Za potrebe poročanja z olimpijskih iger spoznavamo kitajski merski sistem: 1 km = 2 li, 1 m = 3 chi, 1 liter = 1 sheng. Še za slovenske živinorejce smo izbrskali pomemben podatek: 1 hektar = 15 mu.
Gremo!
Druga lekcija olimpijskega tečaja angleščine. Voznik avtobusa že zapelje na cesto, pa ga prostovoljec ob njem za hip ustavi, se obrne k zasanjanim potnikom in zakriči nazaj: “Ste pripravljeni: Gremo!” Pelji že.
Olje
Na jadralnem polju pri Qingdau se je pojavil oljni madež, velik približno dva kvadratna kilometra. Brez panike, so pojasnili prireditelji, ponavadi se olje razgradi v nekaj dneh, če ne, pa ga bo severni veter tako ali tako odpihnil z olimpijskega tekmovališča. Iznajdljivo.
Aljoša Stojič
Datum: ponedeljek, 11. avgust 2008 - Stran: OLIMPIJSKI VEČER
Olimpijske
Ekstremist
Na ekstremne športe mahnjeni Slovenci smo v soboto slavili novega junaka. V Peking se je po 46 dneh s kolesom iz Slivne pri Vačah do Pekinga pripeljal Radovan Hilarij Skubic. Ob lahkem laškem nam je goreče razlagal: “Dolga je ta Rusija, pa luknjasta tudi. Tam so me okradli že na začetku poti. Komaj sem prestopil mejo z Mongolijo, na Kitajskem so me ustavljali vsake tri kilometre.” Kilometrov ne šteje, pravi, sešteva pa njegova žena dneve, ko ga ni doma: “Ha, ha… se me bo še odrekla, ko pa me nikdar ni doma.” Na vprašanje, koliko je star, se mu na zagorelem obrazu pokažeta vrsti snežno belih zob: “5 in 5.” Kje najde izziv? “Vsak dan si izmislim kaj novega, da mi ni dolgčas.”
1984
Na sprejemu Dimitrija Picige, predsednika Slovenske turistične organizacije, v Slovenski hiši na južnem koncu Pekinga se je trlo bolj in manj uglednih gostov, a pršuta in refoška ni smelo zmanjkati. V neformalnem razgovoru smo izvedeli, da je minister Milan Zver stari olimpijski maček. Leta 1984 je kot urednik vodil olimpijski projekt na televizijskem teletekstu. Tistega leta je bil še absolvent na FSPN.
Sedem jih bo
Kuharska legenda Jožef Oseli blesti v Slovenki hiši. Po kuhi in humorju. “Za naše olimpijce imam na zalogi sedem različnih tort za sedem kolajn, ki jih bodo osvojili, za vas pa najmanj toliko vrst okusnih sladic,” nas je ogovoril vodja kuhinje v hotelu Lev, čigar specialitete bodo prihodnji mesec spoznavali v Aziji in Arabiji. Za japonskega premierja Fukudo se bo še posebej potrudil, nam je namignil. Domov se vrača 2. oktobra.
Osmica
Da je osmica za Kitajce srečna številka, vemo. Igre so se začele 8. 8. 2008. Pari so se poročali, kot bi bilo kmalu konec sveta. Nekatere province so na ta dan celo prepovedale ločitvene postopke. Da ni vse zapisano v osmicah, je na kolesarski preizkušnji spoznal Borut Božič (rojen 8. 8. 1980), saj je izmučen odstopil. Je pa v Peking prispela skupina osmih Kozmusovih navijačev, za katere ni dvoma: “Kozmus? Kolajna, “ziher”.”
Nasmeh
Ste ta hip slabe volje? Škoda, da niste na Kitajskem, kjer spoznavamo, kako je smeh nalezljiv. Če je smeh pol zdravja, bodo ti Kitajci okoli nas živeli zelo dolgo. Včeraj opoldne je padlo nekaj dežnih kapljic, volonterka nas je na lastno pobudo do avtobusa pospremila z dežnikom. Kaj je počela? Zraven se je smejala. Mi pa tudi.
Aljoša Stojič
Slovenska zastava na poti v Peking potrebuje pomoč
Slovensko zastavo namerava na prizorišču olimpijskih iger v Pekingu našim olimpijcem izročiti Radovan Skubic Hilarij, iz Slovenije do Kitajske pa se je, kot smo pisali tudi v Večeru, Hilarij podal s kolesom. Premagal je že sedem tisoč kilometrov, kot poroča njegovo spremstvo, v zelo različnih vremenskih razmerah in na precej neprijaznih cestah. Doslej ultramaratonca ni še nič ustavilo, se je pa celotna ekipa znašla pred težavo, zaradi katere je prisiljena iskati pomoč v Sloveniji.
Avtodom, v katerem spremljevalna skupina in Hilarij prenočujeta, kuhata in se umivata, mora ostati v Mongoliji, ker kitajske oblasti tujemu vozilu in vozniku brez kitajskega vozniškega dovoljenja ne dovolijo prečkati meje. Edina možna rešitev, da projekt vendarle izpeljejo do konca, je najem kitajskega prevoznika, torej avtomobila in voznika, ki bo ekipo pospremil do cilja v Pekingu. Do tja je ostalo še nekaj več kot tri tisoč kilometrov, bo pa neizogibna prilagoditev povzročila dodatne stroške; okvirno za okoli devet tisoč evrov. Nenačrtovani stroški so že do zdaj presegli Skubičeve finančne zmožnosti, zato so se, kot sporočajo Hilarijevi spremljevalci, ob zadnji težavi obrnili po pomoč tudi že na zunanje ministrstvo, ministrstvo za šolstvo in šport ter na vlado, vendar odgovora še niso prejeli. Preostalo jim ni drugega, kot da za finančno pomoč zaprosijo prijatelje, ki projekt Po poti miru in športa spremljajo v Sloveniji. V primeru, da bi “interventni” znesek, zbran na nujnem računu “Pomoč za Peking 2008: SKB 03111-1000099922″, presegel potrebno vsoto denarja, bo Hilarij presežek predal v dobrodelne namene. Na vsak način, vztraja ultramaratonec, bo naredil vse, kar je v njegovi moči, ter slovensko in evropsko zastavo dostojno izročil našim športnikom.
MATEJA GROŠELJ
LJUDJE IN DOGODKI
Foto: (Robert Balen)
|
Četrt stoletja pridobivanja ultramaratonskih izkušenj, več let intenzivnih priprav na kronski projekt celotne športne kariere, včerajšnji start več kot štirideset dni trajajoče avanture v Mali Kostrevnici v Šmartnem pri Litiji, pa bo 8. avgusta ekstremni dolgoprogaš na kolesu Radovan Skubic Hilarij na prizorišču 29. olimpijskih iger v Pekingu predal slovensko ter evropsko zastavo našim olimpijcem. Zastavi je Hilariju včeraj izročil ter jih z besedami spodbude celotni njegovi ekipi pred 11.000 kilometrov dolgo potjo v geometričnem središču Slovenije na Vačah pospremil nekdanji litijski župan Mirko Kapija. Tistih “nekaj” kilometrov od Hilarijeve rojstne domačije v Kostrevnici pa do Geossa je za ogrevanje nekdanji ultramaratonski tekač, zdaj kolesar opravil kar tako, “za dušo in srce”. Roko so mu stisnili številni prijatelji in občudovalci; z dobrimi željami, da bi mu bile ceste, kolo in vreme naklonjeni, nepredvidenih zapletov pa da bi bilo čim manj. Srečno Hilariju na Poti miru in športa do prizorišča dogajanj, katerih slogan bo letos podoben njegovim stremljenjem: en svet, ene sanje.
Mateja Grošelj
2.09.2008 ob 23:31
Da preberemo to čudo.