Po poti miru in športa

Xuanhua (6.40) – Yanqing (15.30) 107km, skupaj 10790 km.

Zjutraj nas je presenetilo vreme, rahlo dežuje. V mestu se najprej lovimo in iščemo obvoz, kajti cesto, katero smo nameravali ubrati, popravljajo. Po poti smo iskali restavracijo, kamor bi lahko šli zajtrkovat, a menda v času olimpijskih iger v manjših krajih v okolici Pekinga ne strežejo hrane, imajo jo le zase. Lahko jemo le v večjih restavracijah, pa še to naj bi vedno pokazali potni list. Pridemo v mesto pred mejo za pekinško mesto in tam končno najdemo večjo restavracijo. LuZhong in Tanja gresta medtem, ko Nastja naroča hrano, napolnit telefonski kartici, saj smo ju že spraznili. Po zajtrku začnemo razmišljat, kako priti čez mestno mejo v YanQing. Pridemo iz restavracije in Nastja zagleda zunaj parkiran avto s pekinško registracijo in sodo številko. Super. Poizve, od koga je avto in se z lastnico manjšega podjetja, ki gre ravno v Peking, zmeni da nas pelje zraven. Spakirali smo najnujnejšo prtljago in se vsedli v avto, Rado pa na gorsko kolo, saj ni bilo možnosti vzeti obeh koles. Gospa je bila zelo prijazna, kjlub temu, da se ji je mudilo v Peking. Na pekinški meji smo kar nekaj časa izgubili s pregledovanjem potnih listov, nato pa je Radotu počila še zadnja guma na kolesu. Gospa je bila že neučakana, zato nas je hitro odpeljala v mesto, mi pa smo Radota usmerjali kar po telefonu. Tam smo poiskali prenočišče za Radota in Gašo, ostali člani ekipe pa so se z avtobusom odpravili v Peking poiskati Slovensko hišo. Vozniku smo naročili, naj ju naslednji dan ob sedmih počaka pred hotelom in pospremi v Peking. Na avtobusni postaji so bili zelo prijazni uslužbenci, ki so Nastji razložili in napisali, kje je pot in na katerih postajah moramo izstopiti. Po nekaj urnem prestopanju z avtobusa na avtobus nam je uspelo priti do zadnje postaje pred Lakeside resortom, kjer naj bi bila Slovenska hiša. Prijazna gospa nas je usmerila do motorne rikše, s katero nas je starejši gospod zapeljal do pravega naslova. Tja smo prispeli ob 19.45, ravno toliko, da smo odložili prtljago v sobo in šli gledat začetek OI. V hiši je bilo bolj malo ljudi, saj so bili skoraj vsi na otvoritvi. Našli smo tudi internet po dolgem času in se raje malo dlje časa zadržali tam. Zaradi utrujenosti smo kmalu zaspali.

Brez njih ne bi opravili te velike poti in uspešno zastopali Slovenijo:

Celotna prevožena pot: