V Delu so bile med drugim tudi naslednje objave o Hilarijevem podvigu. Novinar Jaroslav Jankovič je zelo lepo in doživeto opisal te dneve kolesarjenja. Tudi v svojem imenu se mu zahvaljujem.
Hilarijeve priprave na ta 90 dnevni projekt:
Vir Delo
Hilarij sprva v Bosno
Ultramaratonec Radovan Skubic – Hilarij pred začetkom projekta 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje odhaja na višinske in vročinske priprave v Nevesinj v Bosno — Vsak dan bo tekel na 1780 metrov visoki Velež in pregonil do 140 kilometrov — Hilarij bo za zeleni rekord Slovenije štartal 1. junija v Termah Snovik
Zagorje, 5. maja
Ultramaratonec Radovan Skubic – Hilarij, ki bo s projektom 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje v treh mesecih od 1. junija do 29. avgusta prekolesaril kar 25.000 kilometrov, se v petek seli v Nevesinj v Bosno. Tja bo odpotoval za 14 dni na višinske in vročinske priprave.
Za Slovenske novice je povedal: »Medtem ko je v Sloveniji še vedno sveže in hladno, v Metkovičih in Mostarju že pripeka. Poleti bo tudi pri nas vroče, zato se moram pripraviti. Hkrati pa bom na planinah Morine nad Nevesinjem pridobival višinsko kondicijo.«
Pedal bo potisnil 1. junija v Termah Snovik v Tuhinjski dolini, se podal proti Kamniku in gonil naprej po trasi Domžale–Dol pri Ljubljani–Geoss–Litija– Šmartno pri Litiji–Bogenšperk–Ivanč na Gorica–Muljava–Žužember k–Dolenjske Toplice–Novo mesto–Otočec–Šentjernej –Kostanjevica–Brežice–K rško –Brestanica–Sevnica–Rad eče–Zidani Most–Hrastnik–Trbovlje– Zagorje ob Savi–Litija–Dol pri Ljubljani–Domžale–Kamnik . Vsak večer se bo vrnil v Terme Snovik, kjer so mu za podvig dali na voljo apartma za tri mesece.
Trenutno stopnjuje trening; vsako jutro teče iz Zagorja na Vrh. Nato si oddahne, okoli poldneva pa se zavihti na kolo in pregoni do 110 kilometrov. Sledi večerna lahkotna hoja za utrjevanje.
V Nevesinju v Bosni bo trening stopnjeval. Iz Nevesinjskega polja, ki leži na 800 metrih nadmorske višine, se bo vsak dan povzpel na 1780 metrov visoki Velež. V popoldanskih urah pa bo gonil proti Metkovičem in Mostarju.
»To bodo intenzivne kondicijske priprave, vsak dan bom prevozil do 140 kilometrov.«
Za kolesa, dve specialki in gorsko kolo, so po naravi skromnemu Hilariju poskrbeli pri Cultu, hkrati pa testira čevlje Alpine. »Projekt 90 dni za zeleni rekord Zemlje sem si zamislil kot slovensko zgodbo, zato sem želel imeti slovensko opremo. Sami pa veste, da trenutno niso časi sponzorjev,« je za Slovenske novice, ki so Hilariju generalni medijski pokrovitelj, povedal naš ultramaratonec, ki je med drugim leta 2008 kolesaril v Peking, leta 2000 tekel iz Kuma na Mont Blanc in leta 2003 iz Geossa na Vačah na Olimp.
Hilarij poziva vse rekreativce in ljudi dobre volje, naj se mu poleti na progi za kak dan pridružijo ali odpeljejo z njim nekaj kilometrov: »Kolikor kdo zmore, dobrodošli vsi, tudi družine z otroki.«
Na njegovi spletni strani http://www.hilarijgorski. com pa bo med 90-dnevnim kolesarjenjem okoli srca Slovenije vsak drugi dan zapisano nagradno vprašanje: »Največ na temo matere Zemlje, ekologije in okolja, tudi o mojem projektu. Izžrebancu pravilnega odgovora bomo nekje na trasi ali v moji bazi v Termah Snovik podarili majico.«
Jaroslav Jankovič
Po 1/3 je Delo objavilo opis dneva kolesarjenja:
Hilarij en mesec lovi zeleni rekord
Ultramaratonec Radovan Skubic – Hilarij že 30 dni na poti za zeleni rekord Slovenije — V mesecu dni pregonil skoraj 9000 kilometrov, še 60 dni do načrtovanih 25.000 — Na poti ga spremlja mlada študentka Aleksandra Vouk, ki skrbi za rezervna kolesa, obleke, kreme, pijačo — Minuli teden okvara istočasno na obeh kolesih — V Žužemberku ga je avtobus v ovinku zrinil s ceste, moral je zapeljati na travnik — Enajsti dan so ga v Litiji pričakali otroci, na Mengeško kočo gonil v spremstvu domačih kolesarjev
Ljubljana, 1. julija
Ultramaratonec Radovan Skubic – Hilarij je že 30. dan na krožni poti za zeleni rekord Slovenije, v katerem bo v treh mesecih prekolesaril 25.000 kilometrov. Števec na njegovi spletni strani http://www.hilarijgorski. com se je danes ustavil na 8925 kilometrih. To pomeni, da je Hilarij v juniju uspešno pregonil dobro tretjino zastavljene poti. Ko smo ga pred dnevi nazadnje srečali na cesti proti Šentjerneju in Kostanjevici na Krki, ga je pral dež. Hilarij je kljub temu ustavil kolo in nas z nasmehom pozdravil ter po kratkem pomenku z neumorno voljo nadaljeval po dežju med kamioni.
Zjutraj je izpred svoje baze v Termah Snovik štartal ob peti uri. Pričakali smo ga v Mane Baru v Spodnjem Hotiču pred Litijo, ki je njegova kontrolna točka na krožni poti v obe smeri. Prispel je točno ob 6.51, kar pomeni, da je razdaljo 45 kilometrov in 400 metrov prevozil v slabih dveh urah. A to je šele uvod, Hilarij vsak dan prevozi vsaj 290 kilometrov.
»Tu se vsako jutro ustavim in vpišem v knjigo, spijem dobro kavo, nato pa spet na kolo.«
Na poti ga s kombijem spremlja 23-letna študentka Aleksandra Vouk iz okolice Slovenske Bistrice, dolgolasa Štajerka, ki brez težav suče volan in Hilariju daje vso logistično podporo na poti. In kaj vozi s seboj?
»V kombiju imam dva kolesa za rezervo, pijačo, nadomestno obleko, kreme za obraz in roke,« pove dobrodušna Aleksandra, ki ji kolesarjenje kot šport sicer ni na prvem mestu, a sta se z vselej prijaznim Hilarijem dobro ujela.
Pri tako zahtevnem projektu seveda ne gre brez težav. Minuli teden se je Hilariju malce zapletlo s kolesi: »Saj veš, ko ima vrag mlade, jih ima še več.« Najprej so mu na glavnem kolesu ponagajale špice. Medtem ko je šlo kolo na popravilo, je gonil z rezervnim: »A ni hudič, da mi je tudi na drugem kolesu istočasno odpovedala jeklenica za prestave.« Za nekaj ur je moral sesti na tretje, osebno kolo, ki ga ima vselej s seboj za rezervo.
No, stvar so na kolesarskem servisu Cult v Logatcu hitro rešili in Hilarij je pognal naprej. Sam pravi, da je bilo najbolj kritično 20. junija: »Zaradi dežja sem štartal ob treh zjutraj, pralo me je vse do Novega mesta, ni in ni hotelo nehati, bilo je grozno.« A tudi to ga ni vrglo s tira.
V Žužemberku pa je doživel tudi prvi resnejši incident, ko ga je v ovinku prehiteval avtobus: »Prav v tistem trenutku mi je nasproti pripeljal osebni avtomobil, šofer avtobusa je moral zaviti na desno, sicer bi se zaletela. Hvala bogu sem to predvidel in pravočasno zavil s ceste, imel sem srečo, da sem lahko zapeljal na travnik.«
Ko smo v Mane Baru popili kavo, se je zapodil proti Litiji in nas pričakal pred pekarno Iliria, kjer mu je prijazna pekarica Lili postregla z orehovim zavitkom, pravo energijsko bombo.
»Vsak dan se ustavi pri nas, enkrat želi orehovo, spet drugič makovo potičko,« pove nasmejana Lili.
Aleksandra mu nekako do Litije sledi, potem ga prehiti in vozi naprej do Kostanjevice na Krki, kjer ga kot rečeno v Kmečkem hramu čaka kosilo. Njegov jedilnik je sila preprost; zjutraj kava, pecivo in sok, za kosilo testenine z ragujem in mešano solato, zraven pivo. Pozno popoldne malica in še eno pivo, za večerjo si običajno spet zaželi testenine z golažem.
Hilarij ne spada med izbirčne športnike, ki prisegajo na presno hrano, na kosmiče, alge in energetske napitke. Bližje mu je ultramaratonec, legenda Dušan Mravlje, ki mu je dal kar nekaj nasvetov.
»To je to, moja prehrana je preprosta, nič posebnega, ne branim se piva niti dobrega vina, obožujem ocvirke, ne branim se klobas in domačega kruha.«
Klobuk dol, Hilarij! Pa vendarle smo bili predrzni in vprašali, ali ni malce dolgočasno vsak dan goniti v en in isti krog. Hilarij je na to hudomušno pripomnil: »No, če bi vas spremljala taka mladenka, mar ne bi gonili.«
Predvčerajšnji m je zaspal nekaj pred deseto.
»Bila je slaba tekma, tako Španci kot Portugalci so preveč taktizirali.«
V nedeljo bo prigonil svojevrstni osebni rekord, ko bo 10.000 kilometrov premagal v 34 dneh.
Sicer je v mesecu dni kolesarjenja okoli srca Slovenije: Terme Snovik − Kamnik − − Mengeš − Domžale − Dol pri Ljubljani − Litija − Šmartno pri Litiji − Bogenšperk − Ivančna Gorica − Muljava − Žužemberk − Dolenjske Toplice − Novo mesto − Otočec − Šentjernej − Kostanjevica − Brežice − Krško − Brestanica −Sevnica − Radeče − Zidani Most − Hrastnik − Trbovlje − Zagorje ob Savi − Litija − Dol pri Ljubljani − Domžale − Mengeš − Kamnik − Terme Snovik sodeloval na 13 lokalnih prireditvah.
Minulo soboto so ga ob 13. uri pričakali na festivalu Brežice, moje mesto. Desetega dne, na svetovni dan gozdarjev, 10. junija, je obiskal splavarje v Radečah. Minulo sredo 23. dan se je Hilarij skupaj s člani društva Kolesarskega društva Mengeš povzpel na Mengeško kočo in tam sodeloval na kratki proslavi. Kot pravi sam, pa je najlepši sprejem doživel 11. dan v Litiji, ko so ga v sončnem dnevu pozdravili otroci, občudovali kolo, svetleče športne copate in mu zastavili nekaj vprašanj o njegovi poti.
Hilarij je v Šmartnem pri Litiji zavil s svoje ustaljene poti in se v Mali Kostrevnici zapeljal mimo svoje rojstne hiše. »Tako, za spomin na otroštvo,« je povedal in spet pognal v sončno jutro.
Jaroslav Jankovič
[b]Kako je bilo v nadaljevanju:[/b]
HILARIJ
Vsak dan pregoni tristo kilometrov
Ultramaratonec Hilarij veselo na poti za zeleni rekord Slovenije — V 90 dneh bo nakolesaril čez 25.000 kilometrov — Na Ratežu na Dolenjskem ga vsak dan pozdravi Martin Pavlin — Mimogrede dva rekorda, v 45 dneh 13.000 kilometrov, v 51 dneh 15.000 kilometrov — Med julijsko vročino izgubljal zavest, zato mu je ohladitev z dežjem minulo soboto nadvse prijala — Hilarij ima v Sloveniji svoj RAAM in Tour de France hkrati
Terme Snovik, 26. julija
Po dolgem času se je nekoliko ohladilo. Ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij je na poti za zeleni rekord Slovenije že 56. dan. V soboto se je po treh tednih vročine le nekoliko ohladilo. Štartal je zjutraj ob štirih v Termah Snovik, kamor se je vrnil ob 21. uri zvečer. Na poti je padal dež, ki se ga je Hilarij razveselil: »V dežju sem resda moker, a se je dalo preživeti. Julijska vročina pa me je skoraj spravila s kolesa.« Sicer ima raje sonce in poletje kot pa dež.
Izgubljal zavest
Za ultramaratonca je bila julijska neznosna vročina, ko se je denimo temperatura zraka v senci dvigovala na 38 stopinj Celzija, na soncu pa je živo srebro zlezlo celo čez 50 stopinj Celzija, kot sam priznava, ena najhujših preizkušenj v njegovi bogati karieri. Spomnimo, da je leta 2008 gonil v Peking na olimpijske igre, pred leti pa iz Slovenije ter nato splezal na Olimp, spet drugič je tekel iz Slovenije na Mont Blanc.
»Na mojih podvigih sem doživel marsikaj, od nešteto padcev do nepozabnega doživetja z Mongoli, ki so me na poti v Peking ustavili na konjih in potem smo skupaj jedli špagete. A julijska vročina me je skoraj položila, da bi moral odnehati.« Kot nam je bolj potiho zaupal, je bil nekajkrat na meji, da izgubi zavest. Moral je ustaviti in se v senci odpočiti in nadihati. Njegovo telo, vajeno vseh ekstremov, je vendarle človeško in tudi zanj obstaja meja. Zato se je sobotne ohladitve z dežjem, predvsem pa napovedi vremenoslovcev, da bo še ves naslednji teden prijetno hladno, na moč razveselil.
Hilarij bo v 90 dneh neprekinjenega kolesarjenja prevozil dobrih 25.000 kilometrov, vsak dan mora pregoniti slabih 300. »Če bi samo en dan izpustil, bi zelo težko nadoknadil, poleg tega gre za neprekinjen krog kolesarjenja.« Gre za zeleni rekord Slovenije, kar pomeni, da Hilarij simbolično goni za ohranitev zelene Slovenije, kot sam pravi: »V zahvalo materi naravi, ki mi je dala toliko moči.« V veri za ohranitev našega okolja si vsakih nekaj dni izmisli kakšno lepo misel in jo objavi na svoji spletni strani: www.hilarijgorski.com. Ena lepših, sicer pa iskreno naivnih je denimo: »Poskrbimo, da bo čarobnost narave večna.«
Pavlin in rekordi
Do zdaj so ga na poti pričakali otroci, lokalni kolesarji, župani nekaj občin, skozi katere Hilarij vsak dan prigoni. V popoldanskem času minule sobote se je udeležil vseslovenskega srečanja pohodnikov lunašev na Geossu. Planinci so ga toplo sprejeli in mu zaželeli srečno dokončanje podviga. Tisti dan je prevozil 313,290 kilometra.
A kot pravi sam, enega najlepših trenutkov doživi v vasi Ratež pri Otočcu, kjer ga vsak dan okoli poldneva, mirno sedeč pred svojo hišo, pozdravi Martin Pavlin. »Običajno s slamnikom na glavi in s palico ali berglo v roki bere časopis. Ko se pripeljem, dvigne roko v pozdrav. Za trenutek si odpočijem, srknem malo napitka in spet grem dalje.«
Pot z Rateža, dolenjske vasice ob starodavni poti ob Krki, ga vodi naprej proti Šentjerneju, kartuziji Pleterje in Kostanjevici na Krki, kjer se vsak dan okrepča v Kmečkem hramu, nekdanji furmanski in trgovski gostilni v slovenskih Benetkah, kamor so preko Gorjancev prihajali hrvaški trgovci prodat svoje blago.
Radovan Skubic Hilarij v svoji krožni vožnji niza rekord za rekordom. Petnajstega julija se mu je na merilniku obrnilo 13.000 kilometrov. Do zdaj ni še nihče v 45 dneh prevozil tolikšne poti. Že čez šest dni, 21. julija, ob 23.20 pa je Hilarij v enem zamahu, v 51 dneh brez prekinitve prevozil 15.000 kilometrov. »Kolikor vem, tega do zdaj še nihče ni dosegel,« pravi Hilarij, ki to pove z enakim tonom kot vsako drugo novico. Omenjenima podobne mejnike namreč postavlja takole mimogrede, zato mimogrede rekordi. Poznavalci pravijo, da je najtežja preizkušnja na svetu RAAM – Race Across America, neprekinjeno kolesarjenje okoli 5000 kilometrov z zahodne obale na vzhodno. Običajno je trasa speljana od Kalifornije na obali Tihega oceana do Atlantic Cityja. Raam radi primerjajo s Tour de France, kjer zmagujejo, češ, najmočnejši. No, Hilarij si je svoj RAAM in Tour de France zamislil kar doma v Sloveniji.
Jaroslav Jankovič
Foto 3: Svoj projekt 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje je Hilarij posvetil planetu Zemlja (foto: Boris Mikšič)
